torek, 11. november 2014

Z digitalno družbo se moramo ukvarjati vsi!

V Sloveniji se z internetom in digitalno družbo odločevalci ne ukvarjajo. Od treh predsednikov vlad v zadnjih dveh letih in pol še nisem slišal odločne izjave ali poteze, ki bi digitalno družbo konkrento podprla in to tudi udejanila v praksi.  Tudi na nivoju ministrov ni veliko bolje, čeprav sta predzadnja dva šolska ministra vsaj občasno pokazala naklonjenost. A kaj, ko je direktorat za digitalno družbo peto kolo v portfelju ali proračunu šolskega ministrstva. Malo upanja za prihodnost je pokazalo imenovanje Violete Bulc za ministrico, a je že v uvodnem govoru pred parlamentarno komisijo svojo pozornost usmerila predvsem v zbiranje EU sredstev, o razvoju in digitalni družbi je bilo bolj malo povedanega.

V Sloveniji smo nevtralnost interneta že kar dobro podprli. A pogledi vsega sveta so usmerjeni v ZDA, kjer je njihova agencija za komunikacije FCC (pri nas APEK) najprej sprejela odločitev, da nevtralnosti interneta ne podpre. Danes je predsednik Obama javno pozval FCC naj svojo odločitev spremeni. To ima seveda izjemno pomembno politično sporočilo znotraj ZDA, saj ni pogosto, da predsednik pozove neodvisno agencijo naj spremeni svojo odločitev. A za nas je ta poteza še posebej zanimiva zaradi sporočilnosti in ne toliko zaradi vsebine: digitalna družba je tako pomembna, da se moramo z njo ukvarjati vsi, še posebej predsedniki!

Kot je dobro napisal Aljoša Domjan v današnjih Financah: "Nemogoče je danes narediti toliko srajc, kot lahko naložiš aplikacij. Mi pa še vedno iščemo vlagatelje, ki bi vlagali v proizvodnjo srajc, in odganjamo celo tiste Slovenke in Slovence, ki znajo zaslužiti s svojimi idejami, znanjem in kreativnostjo." Slovensko okolje je še vedno neprijazno do digitalne družbe. Podjetnike odganjamo, ministrstva še vedno ne uporabljajo digitalnih podpisov in ne komunicirajo digitalno, zdravniki še vedno na roke pišejo zdravstvene kartone. Se pa radi pohvalimo z investicijami v industrijo, ceste ali stavbe.

Prejšnji teden sem poslušal Rachel Haot, Chief Digital Officer za New York State, (v slovenskem ekvivalentu bi bila ministrica za digitalno tehnologijo zvezne države New York), zelo hitro se je po ameriško pohvalila, da je za njih digitalna družba tako pomembna, da so odgovornost za razvoj dvignili na izvršno raven. Podjetja, ki se ukvarjajo z digitalno tehnologijo lahko dobijo davčne olajšave do 10 let. Vsakdo, ki se odloči da se bo šolal na državni univerzi s področja tehnologije in zaposli v demografsko ogroženih območjih za obdobje 5 let, dobi štipendijo in brezplačno šolanje (kar je za američane skoraj neverjetno). Rachel je mlada podjetnica, ki je začasno odložila podjetniški klobuk in šla v javno službo narediti projekt digitalizacije države. Uradniki so jo sprejeli z odprtimi rokami, ker jim ni vseeno kaj počno. Država New York vabi mlade startupe naj pridejo k njim in se pogaja z uspešnimi in velikimi podjetji kaj lahko stori, da ostanejo tam. 

Še vedno upam, da bo kakšen predsednik vlade ali minister spoznal, da je digitalna družba ena redkih priložnosti za uspeh Slovenije. Da že imamo veliko uspešnih zgodb in predvsem posameznikov, ki jih ignorantsko odganjamo v tujino. Da bodo gospodarski novinarji spremljali uspešne zgodbe o Slovencih in o njih poročali in ne samo kopirali tuje novice o slovenskih podjetjih ali celo pritlehno brskali po smeteh in iskali aferaške zgodbe s pomenljivimi naslovi na naslovnicah, ki ne služijo nikomur razen nasladi. Vsi skupaj smo družba, kakršno si naredimo. In nosilci javnega mnenja imajo odgovornost, da jo pomagamo oblikovati z izjavami in dejanji.

ponedeljek, 03. november 2014

20 otrok je dobilo svoj prvi računalnik!

Z veseljem sporočam, da je akcija zbiranja sredstev za računalnike uspela! V mesecu dni smo zbrali več kot 12.000 EUR, kar precej presega 7.000 EUR, na kolikor smo upali.

Z zbranimi sredstvi so sodelavci Fakultete za računalništvo in informatiko UL organizirali Jesensko šolo programiranja v času krompirjevih počitnic na kateri so 20 otrok naučili osnov programiranja, dela z računalnikom in jim na koncu računalnike tudi podarili!

Nekaj utrinkov s šole je na Facebook strani FRI, RTV Slo je pripravila tudi prispevek.

Uspeh je toliko večji, ker smo ciljni znesek presegli in se zato dogovorili, da bo poleg jesenske šole organizirana tudi zimska šola programirana v času zimskih počitnic! Zato se donatorska akcija nadaljuje z zbiranjem še preostalih sredstev, da bomo pozimi ustvarili 20 novih nasmehov!



Zbiranje sredstev in šola ne bi uspela brez sodelovanja sodelavcev FRI, Alumni FRI, založbe Pasadena in seveda vseh donatorjev, sodelujočih in Vide Groznik, ki je vse skupaj zasnovala! Hvala vsem.




petek, 10. oktober 2014

Teden programiranja 2014

Začenja se Teden programiranja 2014!  Slovenci smo lahko izjemno ponosni na eno najobširnejših iniciativ, ki bo letos v  Evropi združila več kot 2000 dogodkov v 38 državah, kjer bodo prostovoljci in organizacije učile vse zainteresirane programiranja in računalniških veščin brezplačno!



Programiranje je veščina, ki na v času digitalnega sveta in informacijskih tehnologij omogoča  kreativnost, konkurenčnost in povezovanje. A ni omejena le na strokovnjake. Vsak se lahko nauči programiranja tudi, če gre za najosnovnejše veščine kot je urejanje lastnega urnika ali financ s preglednicami. Če je bila pred desetletji komunikacija prihodnosti tuj jezik, se je v novem tisočletju temu pridružilo tudi razumevanje digitalnega sveta in programiranje. In Slovenija prispeva pomemben delež pri prepoznavanju in promociji le tega v Evropi.

Teden programiranja se je prvič zgodil lani, ko ga je Alja Isaković sprožila kot vseevropsko inicativo. Že v lanskem letu se je priključilo več 300 dogodkov in tudi nekatere države z najvišjimi predstavniki, kot je bil npr. Irski premier.  Letos pa se Tednu pridružuje vedno več voditeljev Evrope. Upam, da tudi Slovencev.

Organizacija in koordinacija med vsemi dogodki poteka med nekaj posamezniki, z Aljo na čelu. Spletne strani so bile v celoti razvite v Ljubljani v okviru programerskega kluba Code Catz, večinoma Slovenk, ki se vsak teden dobijo in skupaj učijo programiranja. In rezultati so tu. Večina od njih je bila udeleženk na prvem Rails Girls dogodku, kjer so se odločile da vikend programiranje ni dovolj!

Na večino dogodkov Tedna programiranja se še vedno prijavlja bistveno več kandidatov in kandidatk kot je prostih mest.  Nekaj prostih mest je še na voljo v Ljubljani in Kopru.

Še vedno čas, da se organizacije, šole in posamezniki pridružijo kot organizatorji dogodkov.  Ti so lahko nekajurni ali pa nekajdnevni, kar je pač najprimernejše. Lahko je krožek na šoli, delavnica ali pa poseben dan namenjen osveščanju programiranja.

Dovolj je, da obiščete spletno stran CodeWeek.eu in dogodek prijavite. Tako boste sodelovali v največjem programerskem dogodku Evrope!

Srečno Teden programiranja 2014!




torek, 30. september 2014

1-2-3, otrok računalnik dobi!

Vedno več je otrok, ki nimajo dostopa do računalnika doma! Zato se je Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani odločila, da pripravi jesensko šolo računalništva za otroke, med 8-11 letom starosti. Povabili bodo otroke, ki sicer ne bi mogli do računalnika.

V času krompirjevih počitnic se bodo otroci spoznali z osnovami, sestavili svoj računalnik in se naučili osnov programiranja in zabavno preživeli počitnice. Šolo bodo kot prostovoljci vodili sodelavci fakultete, tečaj pa bo potekal na računalnikih Kano. To so računalniki, ki si jih otrok sestavi sam, hkrati pa imajo na voljo operacijski sistem, ki omogoča hitro spoznavanje s programiranjem in vpelje otroka v svet računalništva.

Da bi otrokom omogočili tudi nadaljne delo z računalniki so se odločili, da bodo računalnike po koncu šole otrokom podarili. Zato zbirajo sredstva, s katerimi bodo lahko te računalnike tudi kupili. V društvu Alumni FRI njihovo akcijo podpiramo in jim pri tem tudi pomagamo.

Da bi bila akcija čimbolj uspešna, vabimo slovenska podjetja in njihove sodelavce, da sredstva zberejo v podjetju in prispevajo ekipno. Ekipe, ki bodo sodelovali bomo seveda objavili, a glavna nagrada je seveda nasmeh otrok, katerim bodo podarili prihodnost.

Zato iščemo koordinatorje, po enega za vsako ekipo, ki bo sredstva zbral. Vse kar je potrebno je, prijaviti se kot koordinator, zbrati sredstva in jih nakazati na račun društva Alumni FRI. Za vse ostalo bomo poskrbeli sami.

Poskrbeli bomo, da bodo računalniki prišli v prave roke. Cena za posamezni računalnik je 200EUR (računalnik in monitor), nekaj stroškov pa je povezanih tudi z organizacijo in prehrano, ki jo zagotavljajo za otroke v času šole. Cilj je, zbrati 7.000 EUR, kar bo omogočilo, da lahko v svet računalništva vpeljemo 25 otrok, katerih družine si tega ne bi mogle privoščiti. Če bomo zbrali več sredstev, bomo obdarili več otrok.

Kako uspešni smo do sedaj bili pri zbiranju sredstev si lahko ogledate na www.kodiram.si/kano/. Sredstva zbiramo do 10.10.2014.


NAVODILA ZA KOORIDINATORJE

1. Prijaviš ekipo:
Na naslov vida.groznik@gmail.com potrdi sodelovanje in sporoči za katero ekipo/podjetje zbiraš, oz. kdo v vaši ekipi bo prevzel organizacijo.
2. Pošlješ priloženo sporočilo svojim sodelavcem in jih pozoveš k zbiranju sredstev.
3. Do 10.10.2014 nakažeš zbrana sredstva na TRR: SI56 2900 0005 1142 137 (Društvo Alumni FRI, Tržaška 25, 1000 Ljubljana) s pripisom „donacija KANO [ime podjetja/ekipe]”

torek, 05. avgust 2014

Predlog novega poglavja h koalicijski pogodbi

Digitalna družba

Koalicijski partnerji se zavedamo pomena in vpliva digitalnih tehnologij na družbo. Slovenija je lahko na svoja vlaganja v digitalno in komunikacijsko infrastrukturo ponosna, zato jih želimo ohranjati in večati prednost pred EU. Hkrati želimo izkoristiti dobre prakse, ki jih omogočajo nove tehnologije in s tem spodbuditi konkurenčno prednost in blaginjo Slovenije. 

Poseben povdarek bo na dostopnosti in uporabljenosti digitalnih storitev, saj uporabljenost le teh zaostaja za povprečjem EU, prav tako tudi stopnja digitalne pismenosti na vseh nivojih (šola, zaposleni, starejši, digitalno odrinjeni). 

Želimo povečati možnosti, ki jih lahko ustvarjajo nove tehnologije na področju demokracije, dostopnosti podatkov in informacij, ustvarjanju novih delovnih mest in razvoju konkurenčnosti. 


Ukrepi

1. Vpeljava ukrepov za aktivno vključitev prebivalstva v digitalno družbo. Ti ukrepi bodo zajemali: uporabo el. storitev in orodij v šolah, popularizacijo tehnoloških rešitev in programiranja, kakor tudi programe za povečevanje vključevanja starejših in digitalno odrinjenih. Pri tem bomo poskušali izkoristiti obstoječo infrastrukturo šol in javnih ustanov za povečanje medgeneracijskega dialoga, kakor tudi za izboljšanje dostopnosti storitev. Posebej bomo poudarili izobraževanje mladih za poklice na digitalnih področjih.  

2. Udejanjanje obstoječe zakonodaje s področja el. podpisa, el. komunikacij in drugih sorodnih predpisov. Do konca leta 2015 bo vsa korespondeca med državnimi organi, sodišči in drugimi organi potekala po elektronski poti, kjer bodo vsi dokumenti digitalno podpisani. Odpravili bomo dokazila, ki jih morajo državljani ali podjetja predložiti državnim organim in katerih izdajatelj je drug državni organ, če so ti podatki na voljo v drugi državni el. zbirki. 
Za državne uslužbence bo znanje uporabe el. storitev, kot so digitalni podpisi, varovanje podatkov in podobno, obvezno. 

3. Vpeljava projekta odprtih podatkov, kjer bo do konca leta 2015 30%, do konca leta 2016 pa 90% vseh državnih zbirk podatkov, ki so že v elektronski obliki na voljo na enotnem državnem portalu. Vse zbirke podatkov bodo na voljo v enotnih formatih in objavljeni v skladu z načeli odprtih podatkov in bodo: celoviti, primarni, promptni, enotno dostopni, strojno berljivi, nediskriminatorni, formatirani po odprtih standarih in lastniško neomejeni. 

4. Vpeljali bomo načelo spremljanja učinkovitosti in uporabnosti državnih el.storitev, ter kontinuiranih izboljševalnih ukrepov za prilagajanje in izboljševanje el.storitev. 

5. Prepoznali in podprli bomo visokotehnološka podjetja kot strateško, hitro rastočo gospodarsko panogo razvoja Slovenije. Poseben povdarek bo na ukrepih, ki bodo omogočili konkurenčen status podjetij, ki lahko pridobijo tuje investicije, ustvarijo nova delovana mesta, so izvozno naravnani in prinašajo visoko dodano vrednost. 

6. Vzpostavitev ciljev s področja digitalne agende po resorjih in vpeljava aktivnega statističnega merjenja teh ciljev. S pomočjo UMARja in SURSa bomo razvili metodologijo za sprotno in tekoče (mesečno, kvartalno) merjenje razvoja digitalne družbe. Z rezultati merjenja bomo lahko ukrepali pravočasno in proaktivno.

torek, 29. julij 2014

Pismo novemu mandatarju

Spoštovani g. Cerar,

čestitam ob uspehu na nedavnih volitvah in ob vašemu verjetnemu mandatarstvu. Želim vam, da bi na tej podlagi zgradili uspešno koalicijo in vodili državo v boljšo prihodnost.

Slovenija je v svetovnem merilu vodilna na nekaterih področjih visoko tehnološkega podjetništva. Imamo eno najboljših podjetij z virtualnimi igračami na svetu, največjo borzo virtualnih valut, največje število projektov za naprave na platformah za množično financiranje in podobno. A hkrati že 5 let povsem ignoriramo to najhitrejše rastočo gospodarsko panogo. Državne spodbude so neučinkovite in zastarele, statistično panoge ne spremljamo, investicije v tovrstna podjetja se zgodijo v tujini in podjetniki se izseljujejo. O tem sem pisal ob isti priložnosti vaši predhodnici, a ni bilo odziva, le še več startupov se je izselilo.

EU je v prejšnjem sklicu postavila cilje informacijske družbe v obliki Digitalne agende in celo ustvarila nov horizontalen komisariat za digitalno družbo, hkrati pa Slovenija živi življenje Doriana Graya. Če smo še pred desetimi leti imeli Ministrstvo za informacijsko družbo, je vlada za vlado zmanjševala pomen informacijske družbe, dokler nismo njene vloge zreducirali na Direktorat za informacijsko družbo, ki v bistvu financira državno akademsko omrežje in občasno piše zakone.

Primanjkuje nam ciljev in odnosa, ne denarja. Slovenska zakonodaja na področju informacijske družbe je odlična, ne potrebuje sprememb. Prav tako je denarja dovolj, le brezciljno je porabljen. Slovenski državni uradi dobivajo nagrade za digitalizacijo storitev, a nihče ne objavi statistke uporabnosti le-teh. Po vseh standardih uporabnosti so namreč državne in uradniške spletne storitve sila nerodne za uporabo, nekatere celo neuporabne.

Elektronski podpis je že nekaj let uzakonjen, pa se je še vedno s sodišči in uradi potrebno pregovarjati, da ne potrebujejo dokumenta poslanega po faksu, ampak je digitalno podpisana el. verzija dovolj. Na pošti podjetnik ne more dokazati, da lahko opravi poštno storitev v imenu podjetja, če s seboj nima papirnatega izpiska iz Ajpesa, da je res zastopnik podjetja. Še celo državni uradniki si med seboj s kurirji pošiljajo papirje, in s tem zapravljajo denar, državljani pa še vedno  v lekarno hodimo z nakracanimi recepti, kljub temu, da si zdravnik to kar je napisal na recept, vestno vpiše tudi v svoj računalnik in bi brez težav poslal neposredno v lekarno, ali zapisal na zdravstveno izkaznico. Vse skupaj povzroča zamude, napake in slabo voljo. In predvsem jemlje zaupanje.

Infrastrukturo imamo, vedno bi bila lahko boljša, a je zadostna. Vedno boljše povezave ne bodo pomagale, če še obstoječih ne izkoristimo. Zato določanje novih proračunov, financiranje dodatnih kablov in projektov brez ciljev ni dovolj. A ne gre samo za infrastrukturo, gre tudi za vsebino: npr. v digitalno izobraževanje slovenskih učiteljev investiramo skoraj največ v Evropi, a so učenci na dnu lestvice po samozavesti pri uporabi digitalnih tehnologij. Nima smisla vlagati v digitalne vsebine, če se jih ne uporablja. In tako gredo miljoni, uradniki so zadovoljni, ker so investirali, državljani pa še vedno nimajo storitev.

Novi koalicijski partnerji bi se morali zavedati, da je informacijska družba podstat vseh ostalih. Kot sta to pred 100 leti postali železnica in promet. Pa danes nobenemu danes ne pade na pamet, da bi ukinil ali ignoriral promet in infrastrukturo. Slovenija lahko s pametnim pristopom in brez dodatnih sredstev zopet postane vodilna na področju informacijske družbe. Priložnosti so v izobraževanju, javni upravi, podjetništvu, poslovanju, socialnih sistemih, odnosu družbe in državljanov. Samo odločiti se je treba in prenehati usmerjati sredstva brezciljno in brez merjenih učinkov, samo da se porabijo.

Predlagam vam, da informacijsko družbo in cilje Digitalne agende vključite v novo koalicijsko pogodbo, da prevetrite zastarelo mislenost, da investicije v informacijsko družbo pomenijo vsako drugo leto nov računalnik in vsake štiri leta debelejši kabel. Predlagam, da dvignete pomen informacijske družbe na raven ministrov, in vsakemu posebej določite ustrezne neproračunske cilje na področju informacijske družbe za naslednji mandat.

Nenazadnje imamo tudi odlično priložnost v novi komisiji EU. Zakaj pa ne bi Slovenija kandidirala s sposobnim kandidatom za mesto komisarja za Digitalno agendo? To je resor, ki ni med največjimi, za katere se bije bolj med velikimi, a ima hkrati najbolj perspektiven portfelj, za katerega se lahko zelo konkurenčno borimo. To bi lahko bil odličen prvi korak v vašem mandatu.

S spoštovanjem,

Aleš Špetič, glasnik digitalnih tehnologij RS

ponedeljek, 31. marec 2014

Odprto pismo evropskim poslancem

Spoštovane evropske poslanke in poslanci!

Pišem Vam kot glasnik digitalnih tehnologij RS, predsednik Alumni združenja Fakultete za računalništvo in informatiko UL, računalničar, podjetnik, Evropejec in Slovenec.  V četrtek opoldne boste glasovali o predlogu za enotni trg telekomunikacij, oz. svežnju ukrepov za "Povezani kontinent". Rad bi Vas opozoril na usodne posledice za prihodnost interneta in digitalnih tehnologij v Evropi, o katerih bo odločal Vaš glas.

“Nevtralnost interneta je načelo, po katerem se vsak internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnava enakovredno, to je neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije,” načelo pojasnjuje spremno besedilo slovenskega Zakona o elektronskih komunikacijah. Slovenci, smo poleg Nizozemcev, eni prvih, ki smo nevtralnost interneta do neke mere vpeli že v zakonodajo.

Predlog Evropske komisije je sprva ostro zagovarjal načelo nevtralnosti interneta (tudi po slovenskem vzoru), vendar se je v pogajanjih, pet minut pred dvanajsto razvodenel v obliko, ki nevtralnosti ne zagotavlja več. Na to sem skupaj z glasniki digitalnih tehnologij drugih držav posebej opozoril komisarko Neelie Kroes na zadnjem srečanju glasnikov. Kljub razumnim pojasnilom, katere verjetno poznate in zavidljivim dosežkom paketa, kot so enotna cena mobilnih gostovanj, enotni trg, je to premalo.

Nevtralnost interneta ne more in ne sme biti kompromis. Verjetno se strinjamo, da kakovost vode v vodovodnem omrežju ne more biti del cenovne politike ali velikosti ponudnika. Tudi, če bi tehnologija omogočala, bi bilo verjetno nepredstavljivo, da bi npr. velik francoski ponudnik razsoljene vode iz oceana lahko izrinil lokalne vodovode in pač zakupil vodovodne cevi do Domžal, Brd ali Ivanjkovcev.

In ravno to bo za dostop do informacij omogočil predlog, kakršen je na mizi. Torej, da lahko močni ponudniki zakupijo prednostne pravice za prenos podatkov in vsebin. Ko omogočimo to, je le še pol koraka do časov, ko lahko nekdo s kapitalom, politično ali socialno močjo onemogoči druge pri dostopu do informacij. Pa ni treba daleč v zgodovino,  že turški primer prejšnjega tedna priča o tem, kaj se zgodi, ko je vpliv nad infrastrukturo zlorabljen.

Demokratičnost dostopa do vsebin kot so novice, video, glasba, radio in druge bo resno ogrožena, saj manjši in neodvisni ponudniki v Evropi in drugje ne bodo imeli enakomernega dostopa do uporabnikov. Menim, da je ena od velikih vrlin Evrope ravno v preprečevanju enoumja in sprejemanju različnosti. In to lahko dosežemo le z odprtim in demokratičnim dostopom do velike inovacije 20.stoletja - interneta.

Slovenija je svoje stališče že povedala in ga z zakonom uzakonila. Poleg Nizozemske je izjemen primer poguma in pogleda na prihodnost. Zato Vas pozivam, da ta položaj izkoristite in vodite pot, ki smo jo kot država članica že začrtali. V zadnjem letu sem prvič v življenju lahko opazoval moč industrije, ki se združi da bi ohranila zgodovinske privilegije. Videl sem kako se odličen predlog, ki bi kazal smer celemu svetu, kompromisno spremeni in oveni v birokratski latovščini. Ravno prost dostop do novic, podatkov in uporabnikov, o katerem boste glasovali v četrtek, Vam omogoča, da se odločate jasneje.

Prihodnost interneta v Evropi in v svetu je v Vaših rokah. Glas, ki ga boste dali v četrtek bo odločal o tem, kako se bo 28 članic odločalo v naslednjih dveh letih. Od tega bo odvisna Vaša in naša dediščina in prihodnost. To bo glas, ki ga bo spremljal cel svet, predvsem pa mlada generacija Evropejcev, ki sveta brez interneta ne pozna.

Spoštovane poslanke in poslanci. Vaš glas ob glasovanju o amandmajih ob predlogu Povezanega kontinenta bo pokazal, da Evropa ne temelji več le na štirih svoboščinah. Generacije Evropejcev živijo tudi peto - nevtralnost interneta. Zagotovite ji prihodnost!

Z lepimi pozdravi,

Aleš Špetič, glasnik digitalnih tehnologij RS