Poročilo o delu glasnika za leto 2013

Biti glasnik digitalnih tehnologij Republike Slovenije je čast in dolžnost. Po 18 mesecih in ob začetku novega leta je čas za pregled, kaj je bilo narejenega.

Glasništvo zahteva zavzetega človeka, predvsem pa je izziv, ker ni predpisanih nalog. Vsak glasnik v vsaki državi si jih izbere in določi sam. V slabem letu in pol sem deloval na treh področjih.

Prva naloga je bila povečanje vidnosti glasništva. Izpeljal sem  zelo uspešno akcijo zbiranja sredstev za razstavo Goto 1982, kjer se je slovenska računalniška industrija združila in v pičlih dveh tednih in z zbranimi skoraj 15.000 EUR omogočila, da je razstava postala brezplačna za vse. Rezultat je bil izjemen odziv šol in javnosti. Sodeloval sem na številnih posvetih in okroglih mizah in poskušal osvetliti digitalno družbo iz druge, nebirokratske strani.
Nekateri projekti so zahtevali tudi anonimnost. Kjer sem mogel sem pomagal tudi tistim, ki so potrebovali osnovne stvari, kot je računalnik ali podobno. Name so se obračali posamezniki in šole, in poskusil sem jih povezati z darovalci in tako smo nekaterim omogočili vstop v digitalni svet. Na ta del sem še posebej ponosen, predvsem pa hvala vsem darovalcem!

Aktiven sem bil na področju opismenjevanja, ter tako kot ambasador podprl projekt Simbioza in ga tudi predstavil drugim glasnikom po Evropi. Z opismenjevanjem je tudi povezana moja iniciativa za izbirni predmet, kjer bi šolarji opismenjevali  starejšo populacijo na mentorski način. Zbrali smo deležnike in tudi začeli priprave, imeli uvodne sestanke na ministrstvu. Pripravil sem izhodišča in zbral deležnike. Po moji oceni bi bil to izjemno uspešen projekt v evropskem smislu in kot tak, je bil tudi sprejet na predstavitvi pred Evropsko komisijo in drugimi glasniki. Ob menjavi oblasti se je projekt ustavil, upam pa da mi ga bo uspelo spet premakniti naprej.
Bolj uspešen je bil RailsGirls, projekt s katerim smo organizirali delavnico za učenje programiranja za ženske. S podporo sponzorja in predvsem prostovoljcev, še posebej Alje Isakovič smo uspeli skorajda v hipu dobiti 600 prijav žensk, ki so se želele učiti programiranja. Ta odziv je presenetil vse in vodil v najuspešnejši dogodek te vrste na svetu. Še bolj pomembno pa je, da se je iz tega razvilo gibanje z dodatnimi delavnicami in projekti, ki uspešno deluje.

Tretje področje mojega delovanja pa je bilo namenjeno digitalnemu podjetništvu. Poskušal sem po najboljših močeh spodbujati mlade za podjetništvo s pomočjo digitalnih tehnologij. Konkretno pa sta področje zaznamovali dva projekta.
V prvem sem želel spodbuditi razvoj slovenskega podjetniškega ekosistema na sistemski ravni. Uspelo mi je pripraviti resen in celosten strateški predlog predlog in ga predstaviti ministroma Žigi Turku in Radovanu Žerjavu. Odziv je bil zelo pozitiven, a kaj ko je že omenjen politična kriza odvzela vso motivacijo z menjavo ministrov. Svoja stališča sem predstavil v pismu tudi novi predsednici vlade, a zaenkrat odziva še ni bilo.
Drugi projekt pa je bil povezan z novim zakonom in urejanjem področja zasebnosti in piškotkov. Tu se je razvnela vroča diskusija med industrijo in informacijsko pooblaščenko. Ponosen sem, da nama je s pooblaščenko uspelo za isto mizo zbrati predstavnike industrije in regulatorjev in jih tako spodbuditi, da je prišlo do sprejemljivejše rešitve za vse.

Za zaključek še nekaj splošnih podatkov. V 18 mesecih nisem imel sredstev ali proračunske podpore. Za delo nisem plačan. Vse potne stroške povezne z opravljanjem funkcije za kakšnih 5 poti v Bruselj je refundirala Evropska komisija. V zadnjem času si poti in s tem povezane nakupe kart urejam sam. Upam, pa da mi bo z ministrstvom zopet uspelo spet vspostaviti odnos, ki bo spodbujal razvoj digitalne družbe. Pozitivni odzivi se kažejo, upam da se bo tak trend nadaljeval.

V 18 mesecih je po moji oceni bilo opravljenih cca. 90-100 delovnih dni prostovljnega dela, namenjenega glasništvu. V tem času sem redno predstavljal iniciative pred komisarko Kroesovo in stremel k čimvečji podpori Bruslja za naše projekte. Stkala so se izjemna poznanstva in prijateljstva z bruseljskimi birokrati, ki z veseljem pomagajo tudi pri projektih, ki so nekoliko manj formalni.

Bilo je veliko iniciativ, želel bi si, da še več. Še bolj pa, da bi jih bilo več uspešnih. Ugotavljam, da sem z vsemi, kjer je bila vključena privatna iniciativa in prostovoljci, bil uspešen. Nekoliko manj tam, kjer smo bili odvisni od državnih inštitucij, a to je tek na dolge proge.  Potrebujemo vidnost in izpostavljenost, saj se bo le tako zavedanje pomena digitalne družbe povečevalo.

Veselim se leta 2014, novih projektov in predvsem čimveč vsebin.

Sredstva za spodbujanje spletnega podjetništva

Iniciativa Startup Europe je ravnokar objavila razpis v katerem je namenjeno 10mio EUR za spodbujanje podjetniškega ekosistema.

Glasniki smo bili precej glasni pri spodbujanju komisije, da bi podprla prizadevanja posameznikov in organizacij pri spodbujanju spletnega podjetništva. Zdaj je to eden redkih  razpisov, ki je namenjen tako nevladnim organizacijam, kot tudi podjetnikom, ki gradijo podjetniški ekosistem v Evropi.

Glede na splošno stanje duha in predvsem sredstev, ki so na voljo spodbujanju je to precej dobra novica tudi za Slovenske spodbujevalce okolja.

Več o novici tule:
http://ec.europa.eu/digital-agenda/en/news/wp2014-15-web-entrepreneurs-challenge

Jamstvo za mlade - digitalna družba

Pred dnevi je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavilo projekt "Jamstvo za mlade". Projekt je namenjen osebam med 15-29 letom in naj bi omogočal zaposlitev ali usposabljenje za mlade.

V dveh letih naj bi bilo za projekt namenjeno 153mio EUR. Pripombe sprejemajo  do 12.12.1213 na  gp.mddsz(at)gov.si. Tu je moj komentar, ki se nanaša predvsem na vključitev mladih v digitalno družbo. Dokument Jamstvo za mlade je gradivo za javno razpravo.  Navaja 38 ukrepov, ki naj bi povečali zaposljivost mladih.

Projekt naj bi naslavljal mlade, ki so po vseh pokazateljih najbolj vključeni del digitalne družbe. Mladi uporabljajo digitalne tehnologije v vsakdanjem življenju, brez mobilnih telefonov, elektronske pošte in socialnih omrežij ne gre. Svoje naloge napišejo na računalnik, svoje vloge za zaposlitev prav tako.

A vendar so snovalci za Jamstva za mlade spregledali napotke zadnjega sestanka Evropskega sveta, inicative Velike koalicije za digitalna delovna mesta in drugih pozivov naj se države intenzivneje usmerijo v razvoj infomracijske družbe:

Ukrep 2 v Jamstvu za mlade namenja 600.000 EUR napovedovanju bodočih potreb po trgu dela. Lahko prihranimo nekaj sredstev, ki so za to namenjena, če samo pogledamo napoved, ki jo je uporabil predsednik Barroso in jo je objavila Evropska komisija:

Po tej napovedi bo do leta 2016 samo v Sloveniji primanjkovalo 3000 IKT inženirjev. To so delovna mesta, ki jih bomo morali zapolniti, če ne z lastnimi viri pa z uvoženo delovno silo, ali še slabše, z najemom storitev v tujini. Kljub vsemu pa se omejuje sredstva za fakultete, ki take inženirje sistematično izobražujejo in tam odpušča asistente zaradi pomanjkanja sredstev.

Kultura je seveda pomembna za slovensko bit, a vendar statistika dokumenta kaže čemu posvečamo pozornost. Hiter pregled pokaže, da se kultura v dokumentu omenja 20x, digitalno pa nikoli. Od 38 ukrepov ni niti en povezan z delovnimi mesti za informcijsko družbo. Imamo pa kar nekaj takih povezanih s kulturo:
- ukrep 9: Študijski center za področje kulturnih dejavnosti 800.000 EUR
- ukrep 14: Štipendije za specializirane poklice v kulturi 600.000 EUR
- ukrep 26: Usposabljanje mladih ustvarjalcev in zaposlenih v kulturi pod mentorstvom: 1.490.000 EUR
- ukrep 27: Usposabljanje oseb za delo s pripadniki ranljivih skupin (v kulturi): 200.000 EUR
- ukrep 35: Boljše zaposlitvene in samozaposlitvene možnosti na vseh področjih kulture: 600.000 EUR

Kulturo moramo podpreti in ni tarča tega zapisa, je zgolj ilustracija kako izkrivljene prioritete imamo.

Še drugi primer. Na srečo se v Jamstvu za mlade podjetništvo omenja 28x. Ukrepi 19, 21, 37 in 38 so neposredno povezani s podjetništvom. Skupaj je sredstev za to namenjenih 14.800.000 EUR. Kar je dobro, a to so vsa sredstva za podjetništvo. Za frizerje, internetne startupe, peke, električarje, trgovce ...

A ti ukrepi vključujejo tudi že obstoječe projekte kot so Start:up, razpis P2 in novo nastalo iniciativo Projekt za podporo podjetništvu, kjer naj bi združili sredstva že obstoječih projektov in " da s strokovno usposobljenimi kadri vzpostavimo celovito mrežo za presojo podjetniške ideje, usmerjanje v podjetništvo..., usposabljanje za podjetništvo in še posebej spodbudno okolje za najbolj perspektivne mlade, ki želijo postati podjetniki". Nosilci naj bi bili MGRT, MDDSZ, MIZŠ, MK, MKO. Ni jasno kako se bodo uspeli skoordinirati, a velja splošen pomislek: podjetniške ideje presoja trg in ne strokovno usposobljeni kadri.

Namen je seveda hvalevreden, a pregled dokumentov kaže, da gre predvsem za prerazporejanje sredstev iz obstoječih projektov na področju podjetništva. Hkrati ni iz ukrepov razvidne razvojne vizije, ki jo po moje rabimo. Gre za precej široko razdrobljenost ukrepov in sredstev. Nisem strokovnjak za socialna vprašanja, ampak ne razumem, kako nekdo razmišlja o investiciji 250.000 EUR na leto v univerzitetne inkubatorje in napove, da bo to vplivalo na 7000 študentov (ukrep 37).

Ne razumem kako lahko pri tem povsem ignoriramo svojo prihodnost. 153 mio EUR je ogromno denarja. Če vemo, da smo že v informacijski družbi, bi bilo bistveno več pozornosti posvetiti izobraževanju, usposabljanju in podjetništvu, ki temelji na digitalnih tehnologijah. To nas bo zaznamovalo za naslednje desetletje.

Za konec pa še graf iz Statističnega urada RS. V letu 2012 je v Sloveniji diplomiralo (na vseh stopnjah) nekaj več kot 20.500 oseb. Na področju Naravoslovja, matematike in računalništva jih je bilo nekaj manj kot 2.000, torej okoli 10%.

Če bi program Jamstvo za mlade za povečanje zaposlovanja na področju digitalnih tehnologij namenili proporcionalni delež sredstev, bi za to pomenil 15mio EUR za pospeševanje informacijske družbe, katere nosilci bodo mladi!

Načrti za leto 2014

Evropski svet je na svojem oktobra sprejel sklepe, ki vpivajo na razvoj digitalne družbe. Če so bili še v preteklih letih cilji Digitalne agende bistve širši, nove prioritete zaznamuje izrazita usmerjenost v digitalno ekonomijo. To postaja za naslednje leto bistvo evropskega razvoja.  Glavni zaključek Sveta je, da je močna digitalna ekonomija temelj Evropske prihodnosti.

Evropski svet utemeljuje svoj poziv na temeljnih svoboščinah evropske pogodbe: svobodi ponudbe in svobodi uporabe. Torej možnosti, da lahko vsak ponuja (digitalne) storitve in izdelke v Evropi in da jih uporabniki lahko uporabljajo. 

Digitalni glasniki smo bili naprošeni, da v luči sklepov predstavimo svoj pogled na leto 2014.

Moja cilja za leto 2014 sta dva: digitalna ekonomija in digitalna vključenost.  

Za našo skupno prihodnost mora digitalna ekonomija v naslednjem letu postati spremljana industrijska panoga v Sloveniji. Še posebej mlada tehnološka podjetja. Nesprejemljivo je, da Evropski svet kot glavni sklep za naslednje leto v okviru Digitalne agende poudarja digitalno ekonomijo, Vrh slovenskega gospodarstva pa o tem ne spregovori niti besede. Slovenski startup podjetniki so tisti, na katere opozarja Evropska komisija, kot temelje hitrega razvoja. 

Večina mladih visokoizobraženih se izseljuje iz Slovenije ker imajo priložnost ustvarjati drugje in enostavneje. Pogoje za poslovanje in delo moramo takoj izboljšati in omogočiti, da bodo slovenski podjetniki povezani s Slovenijo ne glede na to, kje se bodo v nekem trenutku fizično nahajali. Pogoj za to, da lahko okolje deljuje je tudi regulatorsko okolje, ki se mora transformirati. Evropa želi izrazito poudariti pomen odpiranja in neomenjevanja. Mislim, da bi temu morali posvečati še večjo pozornost. 

Storitve, ki jih razvijajo slovenski podjetniki so konkurenčne po celem svetu. Če so Britanci lahko napovedali, da bodo do konca 2014, 25% javnih naročil za računalniške storitve naročili pri malih domačih podjetjih, ni razloga, zakaj ne bi tudi mi podprli lastno industrijo na podoben način. Časi, ko so informacijske rešitve ponujali le največji ponudniki v državi so minili. Potrebno je znanje, ki je na voljo izkoristiti in oplemenitit. 

Digitalna vključenost je druga pomemba tema na katero ne smemo pozabiti. Kljub počasnim začetkom se izkazuje, da inovativni pristopi, ki omogočajo širok dostop do digitalnih tehnologij, obrodijo sadove. Projekt RailsGirls je dokazal, da lahko na enostaven način približamo programiranje  vsem. Projekt Simbioza že tretjo leto dokazuje, da interes med starejšimi je. Slovenska iniciativa EU Code Week naslednji teden postaja osrednji digitalni dogodek v EU. Prostovoljstvo je dobro, a tu mora država narediti več. 

Pomemben del digitalne vključenosti je tudi način kako so digitalne storitve pripravljene. Danes v Sloveniji vsak državljan uporablja bankomat, mobilni telefon ali kartico zdravstvenega zavarovanja. Vse to so digitalne tehnologije. Žal je pa še vedno preveč storitev, ki so zapletene za uporabo. Potrebno bi bilo uvesti merila merjenja učinkovitosti in načinov kako poenostavljati storitve, saj bodo tako postale uporabne same po sebi. Začnemo lahko kar pri državnih portalih. Ni potrebno veliko, da bi z boljšo dostopnostjo in poenostavitvami lahko podvojili uporabnost storite, ki jih že imamo.

Še vedno pa ostaja odprto temeljno opismenjevanje, predvsem starejših. Tu je potrebno nadaljevati s s prostovoljnimi projekti, ki prinašajo učinke, hkrati pa seveda tudi vztrajati, da se zadeve rešijo sistemsko z novimi ali pa že začetimi projekti.

EU CodeWeek

Naslednji teden se prične Evropski teden programiranja. Gre za izjemen projekt, ki ga je zasnovala in izpeljala Slovenka, Alja Isaković, sicer tudi glavna organizatorka Rails Girls pri nas. V manj kot treh mesecih je EU Code Week postal vseevropski projekt, pod pokroviteljstem Neelie Kroes. Verjetno je na mestu povedati, da je organizacija celega projekta volonterska, a je tudi pritegnila izjemno pozornost v Evropi, vključno z evropsko komisarko!

V Sloveniji se mu je pridužilo nekaj dogodkov v Novem Mestu, Novi Gorici in Ljubljani:

• Mozilla Webmaker 30. november 2013 @ Mozilla Space Novo mesto, Podbreznik 15, Novo mesto
• GoWeb: delavnice HTML5, CSS3 in jQuery 30. november 2013 @ e-Center Nova Gorica
• CodeCatz vs Ustvarjalnik 27. november 2013 @ Zemanta, Ljubljana
• Alumni klub FRI 28. november 2013 @ Ljubljana
• Nežen uvod v igranje s podatki, 25.november 2013 @  Hekovnik, Ljubljana

A še veliko več dogodkov se je v dveh mesecih prijavilo v drugih državah, npr na Hrvaškem z več kot 25 dogodki.

Najbolj uspešni so Irci, saj so v dveh mesecih pripravili več kot 200 dogodkov, in prepričali irskega predsednika vlade, da je danes uradno napovedal EU Code Week Ireland! Še je čas, da se tudi v Sloveniji pridružimo s še večjim številom dogodkov in promocijo po šolah, ustanovah in javnosti!

Bravo Alja!

Učenje računalništva v šolah

Učenci osnovnih in srednjih šol so državljani, ki bodo krojili našo družbo čez nekaj let. Verjeno ni potrebno posebej razlagati, da bo to družba, ki bo povezana, ne bo poznala meja in bo tlakovana z informacijskimi tehnologijami. In na to družbo je otroke potrebno pripraviti. 

Britanski minister za šolstvo je poleti objavil dokument v katerem je orisal nacionalni učni program. Priporočam branje strani 188-189. Britanci so se odločili, da je informacijska družba prihodnost, zato so pripravili program, ki bo namesto Worda, Excela in drugih uporabniških programov učil računalništvo otroke od 5 leta naprej v vseh osnovnih in srednjih šolah. Torej razumevanje, kreativnost in tudi programiranje. Program je obvezen za vse šole v Veliki Britaniji od jeseni 2014. 

Mislim, da bi se slovenski snovalci učnih programov lahko zgledovali po Britancih. Se pa bojim, da bo potrebno malo več poguma kot le zgledovanje. Upam, da se motim. Slovenske šole so zgledno opremljene z vso potrebno opremo, a učni načrt stoji v devetdesetih. Potrebno bi bilo premakniti stvari in to ne čez tri leta, ampak danes.

Slovenski startupi in konkurenčnost 2013

Tudi letos so fantje okoli Silicijevih vrtičkov zbrali pregled slovenskih startupov. Zaključki so pričakovani, startupi cvetijo. Ne gre za statistični pregled, ampak za seštevek znanih podjetij. Zato je verjetno, da so realne številke bistveno večje. Torej če poznamo 150 podjetij, kjer je 1400 zaposlenih mladih je skupna številka verjetno vsaj še enkrat večja.

Na drugi strani so letos slovenski startupi dokazali, da se lahko kosajo s komerkoli na svetu. V navečji pospeševalnik Wayra so se letos uvrstili 3 slovenski startupi (20 izbranih od 3500 prijav). V dveh največjih tekmovanjih na svetu sta zmagovalca slovenska CubeSensors* in Layer. Celtra, Zemanta* in drugi so letos objavili nove investicije, iz tujine. Po ustnem preštevanju so slovenski startupi pridobili 53 milionov USD investicij, večino v tujini. Samo na platformah za zbiranje sredstev KickStarter in IndiGoGo je letos nastopilo 12 slovenskih startupov, pa še nekaj s svojimi neposrednimi prodajami. Do septembra je nekaj slovenskih uspešnih podjetij financiralo slovensko startup hišo v San Franciscu, ki je bila odlično obiskana. Uradniki se seveda niso premaknili, da bi pomagali pri tem projektu. Bi pa prišli na obisk. 

Kot sem že pisal, se pri nas vspostavlja industrija mladih, ki jo ignoriramo. In zato se mladi zdaj že množično izseljujejo. Največji startupi Slovenije že selijo svoje inženirje v San Francisco, New York in London, ker drugače enostavno ne gre več. Okolje je nekonkurenčno, predvsem z okolji ki so v Londonu, Dublinu in drugje.

Na drugi strani imamo pa tiste, ki naj bi skrbeli za okolje. V Sloveniji naj bi bilo 6 družb tveganega kapitala, od katerih le ena resno investira: RSG. A žal tudi Jure Mikuž z vsemi svojimi napori ne more sam držati trga pokonci. Ostali investitorji, kljub podpori države ostajajo praktično nevidni. Angeli so prenehali poslovati, razen nekaj malih izjem kot so Jugo Petković, Borut Rismal in še nekaj drugih. Dolgo napovedovani mikro sklad v katerega naj bi investirali zelo vidni svetovni investitorji se vleče že leto in pol, tudi tokrat po lastni krivdi, ker se sami ne zmigamo. 

Državno sponzorirani inkubatorji delajo po svoje, se trudijo a učinki bi lahko bili boljši. Kot mi je pred časom razložil eden od organizatorjev so oni 'facilitatorji', da ostalo bi morala pa zorganizirati skupnost. Razlika je v tem, da so prvi za to plačani, drugi pa ne. Edini zasebni inkubator/pospeševalnik Hekovnik že nekaj let deluje na moralni pogon. Kljub zelo pozitivnim signalom iz SPS in pripravam, da se bo vendarle nekaj zgodilo, se zadeve še kar vlečejo in ustavljajo na 'višjih inštancah'. Lansko leto je štartal TSstartup*, inkubator ki ga je financiral Telekom Slovenije, a so se tudi tam odločili, da ga po dveh uspešnih generacijah ustavijo, zaradi varčevanja. 

Na najvišji ravni v državi je pa tako, da odgovorni na pozive ne odgovarjajo. Moje pismo mandatarki je ostalo brez odgovora. Minister za gospodarstvo razmišlja o tem kako je na voljo 500 mio EUR za zagon gospodarstva, NLB iz tega naslova dodeli 30mio EUR Gorenju in se na tiskovki hvalijo, da je to tudi za ohranjanje delovnih mest. To je toliko, kolikor so slovenski startupi zbrali denarja v celi zgodovini! Minister za šolstvo ima polne roke s šolstvom, sindikati in zakonodajo, internet in nova ekonomija ga zanimata bolj malo. Mlada podjetja z visokoizobraženimi mladimi, ki ne dobijo zaposlitve in se preizkušajo v podjetništvu ne zanimajo nikogar. Pa bi jih morala. 

Slovenija ima cca. 300 registirani ribičev. A ker je komercialno ribištvo statistična kategorija se s tem sistematično ukvarjamo, spremljamo, dobivamo sredstva in smo ponosni, da imamo ribolov. Ministrstvo za kmetijstvo se z njimi aktivno ukvarja, me pa zanima, če kdo odgovarja s svojo službo, ko strategija ali ukrep ne deluje. 

Zadnjih nekaj let startupi dokazujejo, da so resna industrija, ki prinaša zaposlitve, kapital in ponaša slovensko ime v svet. Slovenski startupi zaposljujejo ali bodo v kratkem zaposlovali cca. 3000 ljudi. Ko ne uspejo v svojem projektu, ostanejo brez službe in morajo početi nekaj drugega. Zato naredijo vse, da uspejo. Tisti, ki naj bi skrbeli za okolje, so pripeti na državne plače in jih zanima predvsem to, kako jih bodo obdržali. 

Vse leporečje ne pomaga nič, če ni rezultatov. Slovenski podjetniki odhajajo v tujino, tuji ne prihajajo k nam. In to je vse kar šteje. Slovenski startupi so očitno konkurenčni v svetu, slovensko okolje pač ne.  

* razkritje: sodelujem pri Zemanti, CubeSensors in TSstartup