sreda, 06. november 2013

Slovenski startupi in konkurenčnost 2013

Tudi letos so fantje okoli Silicijevih vrtičkov zbrali pregled slovenskih startupov. Zaključki so pričakovani, startupi cvetijo. Ne gre za statistični pregled, ampak za seštevek znanih podjetij. Zato je verjetno, da so realne številke bistveno večje. Torej če poznamo 150 podjetij, kjer je 1400 zaposlenih mladih je skupna številka verjetno vsaj še enkrat večja.

Na drugi strani so letos slovenski startupi dokazali, da se lahko kosajo s komerkoli na svetu. V navečji pospeševalnik Wayra so se letos uvrstili 3 slovenski startupi (20 izbranih od 3500 prijav). V dveh največjih tekmovanjih na svetu sta zmagovalca slovenska CubeSensors* in Layer. Celtra, Zemanta* in drugi so letos objavili nove investicije, iz tujine. Po ustnem preštevanju so slovenski startupi pridobili 53 milionov USD investicij, večino v tujini. Samo na platformah za zbiranje sredstev KickStarter in IndiGoGo je letos nastopilo 12 slovenskih startupov, pa še nekaj s svojimi neposrednimi prodajami. Do septembra je nekaj slovenskih uspešnih podjetij financiralo slovensko startup hišo v San Franciscu, ki je bila odlično obiskana. Uradniki se seveda niso premaknili, da bi pomagali pri tem projektu. Bi pa prišli na obisk

Kot sem že pisal, se pri nas vspostavlja industrija mladih, ki jo ignoriramo. In zato se mladi zdaj že množično izseljujejo. Največji startupi Slovenije že selijo svoje inženirje v San Francisco, New York in London, ker drugače enostavno ne gre več. Okolje je nekonkurenčno, predvsem z okolji ki so v Londonu, Dublinu in drugje.

Na drugi strani imamo pa tiste, ki naj bi skrbeli za okolje. V Sloveniji naj bi bilo 6 družb tveganega kapitala, od katerih le ena resno investira: RSG. A žal tudi Jure Mikuž z vsemi svojimi napori ne more sam držati trga pokonci. Ostali investitorji, kljub podpori države ostajajo praktično nevidni. Angeli so prenehali poslovati, razen nekaj malih izjem kot so Jugo Petković, Borut Rismal in še nekaj drugih. Dolgo napovedovani mikro sklad v katerega naj bi investirali zelo vidni svetovni investitorji se vleče že leto in pol, tudi tokrat po lastni krivdi, ker se sami ne zmigamo. 

Državno sponzorirani inkubatorji delajo po svoje, se trudijo a učinki bi lahko bili boljši. Kot mi je pred časom razložil eden od organizatorjev so oni 'facilitatorji', da ostalo bi morala pa zorganizirati skupnost. Razlika je v tem, da so prvi za to plačani, drugi pa ne. Edini zasebni inkubator/pospeševalnik Hekovnik že nekaj let deluje na moralni pogon. Kljub zelo pozitivnim signalom iz SPS in pripravam, da se bo vendarle nekaj zgodilo, se zadeve še kar vlečejo in ustavljajo na 'višjih inštancah'. Lansko leto je štartal TSstartup*, inkubator ki ga je financiral Telekom Slovenije, a so se tudi tam odločili, da ga po dveh uspešnih generacijah ustavijo, zaradi varčevanja. 

Na najvišji ravni v državi je pa tako, da odgovorni na pozive ne odgovarjajo. Moje pismo mandatarki je ostalo brez odgovora. Minister za gospodarstvo razmišlja o tem kako je na voljo 500 mio EUR za zagon gospodarstva, NLB iz tega naslova dodeli 30mio EUR Gorenju in se na tiskovki hvalijo, da je to tudi za ohranjanje delovnih mest. To je toliko, kolikor so slovenski startupi zbrali denarja v celi zgodovini! Minister za šolstvo ima polne roke s šolstvom, sindikati in zakonodajo, internet in nova ekonomija ga zanimata bolj malo. Mlada podjetja z visokoizobraženimi mladimi, ki ne dobijo zaposlitve in se preizkušajo v podjetništvu ne zanimajo nikogar. Pa bi jih morala. 

Slovenija ima cca. 300 registirani ribičev. A ker je komercialno ribištvo statistična kategorija se s tem sistematično ukvarjamo, spremljamo, dobivamo sredstva in smo ponosni, da imamo ribolov. Ministrstvo za kmetijstvo se z njimi aktivno ukvarja, me pa zanima, če kdo odgovarja s svojo službo, ko strategija ali ukrep ne deluje. 

Zadnjih nekaj let startupi dokazujejo, da so resna industrija, ki prinaša zaposlitve, kapital in ponaša slovensko ime v svet. Slovenski startupi zaposljujejo ali bodo v kratkem zaposlovali cca. 3000 ljudi. Ko ne uspejo v svojem projektu, ostanejo brez službe in morajo početi nekaj drugega. Zato naredijo vse, da uspejo. Tisti, ki naj bi skrbeli za okolje, so pripeti na državne plače in jih zanima predvsem to, kako jih bodo obdržali. 

Vse leporečje ne pomaga nič, če ni rezultatov. Slovenski podjetniki odhajajo v tujino, tuji ne prihajajo k nam. In to je vse kar šteje. Slovenski startupi so očitno konkurenčni v svetu, slovensko okolje pač ne.  


* razkritje: sodelujem pri Zemanti, CubeSensors in TSstartup

11 komentarjev:

  1. Aleš - super post! Sve što si rekao o slovenskim ministarstvima, agencijama itd. odnosi se jednako tako, nažalost, i na nas, vaše istočne susjede... Možda ih možemo zajedno pritisnuti?

    OdgovoriIzbriši
  2. Odgovori
    1. To ćemo morati na pivi prodiskutirati... možda u Otočcu :-)

      Izbriši
  3. Aleš, zelo cenim mlade, ki se podajo na tovrstno ustvarjalno pot. Nekaj časa sem se tudi sam navduševal na Start-up sceno, zdaj pa vedno manj oz. počasi dobivam že malo odpora do tega.
    V celoti se strinjam s tvojim člankov, a vendar se nikoli ne omenja tiste druge plati.
    Podjetje odpreti ni nobena umetnost, narediti izdelek tudi vedno manj, pridobiti investicijo v tujini precej bolj težko, očitno pa je nemogoče iz Startupa preiti v delujoče podjetje.
    Ravno danes sem bral o novi investiciji v Zemanto, ter menjavi direktorja. Vsekakor čestitke za to. Tudi izdelek je top. Ampak stvar ne prinaša, kar bi morala prinašati. Seveda večni optimisti trdijo drugače. Jasno, tudi Zemanta še vedno lahko uspe.

    Kje ima ta jama dno? Koliko denarja bo Zemanta še pridobila, preden bo nekdo oz. nekaj ljudi ugotovilo, da to ne pelje nikamor?

    Zelo zanimivo bi bilo brati, koliko podjetij po petih letih še obstaja, kakšne denarje vrtijo ta podjetja, za koliko so povečala število zaposlenih, kako poslujejo, itd...

    Večina startup podjetij se rada hvali. S produktom, s prejetimi investicijami...Kaj pa s številom redno zaposlenih? Kaj pa s prihodki, dobičkom? Kje so vsi ti podatki?

    Super je, da mladi pridejo do izkušenj, super je dokler imajo koga, ki jim to financira. Najbolj super pa bo, ko bodo ti mladi znali podjetje razviti, ga voditi, ter ustvariti delovna mesta na daljši rok.

    OdgovoriIzbriši
  4. Hvala za komentar.

    Kar se tice Zemante sem seveda pristranski. A Zemanta ima precej zaposlenih (cca.30) v Sloveniji, vsi redno in s placanimi vsemi davscinami in prispevki. Vodil sem jo prva tri leta, potem tri leta Bostjan, zdaj smo najeli Todda, ker je potrebno zadevo peljati naprej v Ameriki. Bostjan ostaja v firmi, jaz sem se vedno v upravnem odboru. Ne vem cisto dobro, cesa ne prinasa. Poslovnih rezultatov ne objavljamo. Investicija je v celoti ameriska in namenjena hitrejsi rasti, ne resevanju podjetja iz tezav. Startupi vecinoma dobijo denar ker so dobri, vecja slovenska podjetja pa velikokrat ker so slaba in je to pomoc. Ne gre posplosevati, a mislim da je kar nekaj slovenskih podjetij ze dokazalo, da znajo razviti podjetje. Je kar nekaj startupov, ki so zelo uspesna delujoca podjetja. Omenjena Zemanta, Celtra, Outfit7 so le primeri.

    OdgovoriIzbriši
  5. Po slovenskih poslovnih rezultatih Zemanta ni najbolj bleščeča. Ampak slovenska bilanca, nam o krovnem podjetju nič ne pove. Zanimivo mi je, da kljub slabim gospodarskim pogojem, jedro podjetja ostaja tukaj.
    Me pa zelo zanima, zakaj poslovnih rezultatov ne objavljate? Ponavadi je tudi to ena izmed stvari, s čimer se uspešna podjetja hvalijo.

    Sicer pa kaj pa pomeni, da je podjetje uspešno? Jaz bi rekel, da je startup podjetje uspešno, ko povrne investicijo vlagateljem, ustvarja dobiček lastnikom in pridno raste, ter daje kruha zadovoljnim zaposlenim.

    Koliko jih potem še spada med uspešna?

    Outfit7 se mi zdi, da je podjetje brez primere pri nas. Tipična ameriška zgodba o uspehu, ki ji želi večina slediti. Že dolgo ga ne bi več imenoval startup. Celtra se trudi, ji uspeva na svoji poti, težko bi pa govoril o tem, da je še vedno startup po sedmih letih obstoja. Morda bi obe podjetji med startupe uvrstil le po kulturi podjetja, vse ostalo pa ne.

    Kot že rečeno, zelo bom pa vesel, če se boš enkrat razpisal še po poslovnih rezultatih, preživetju, ter pozitivnem denarnem toku:)

    OdgovoriIzbriši
  6. Se strinjam, da Celtra ni več startup: je že srednje veliko, dobičkonosno podjetje. Je pa bila startup do pred kratkim. A ni ravno to cilj startupa? Da postane večje, dobičkonosno podjetje? Iz tega vidika ne razumem kako sta lahko Celtra ali Outfit7 argument proti startupom.

    OdgovoriIzbriši
  7. Hoj, definicija startupa je vedno izmuzljiva. A poanta je, da so podjetja ki se nekaj let nazaj niso obstjala, aktivna v svetovnem merilu in zaposljujejo. In to ne na nacin Vegrada ampak na visoko tehnoloska delovna mesta. Skupno jim je pristop k poslovanju in trgu. O uspesnosti naj sodijo lastniki, a verjetno ze to, da investitorji (ne drzavni uradniki) verjamejo v njih in jih podpirajo, govori da so vsaj na poti k uspesnosti.

    OdgovoriIzbriši
  8. Tema, ki se je zagovorniki digitalne revolucije nikoli ne dotaknejo - je pa zelo pomembna, še posebej za slovensko okolje.

    Digitalno tehnološka podjetja ne ustvarjajo delovnih mest; ustvarjajo pa nekaj zelo bogatih posameznikov.

    Da se razumemo. Ta podjetja seveda zaposlujejo inženirje, prodajalce, tajnice in fikuse. Ampak glede na obseg poslovanja imajo relativno malo zaposlenih. Imajo pa neizmerno bogate founderje.

    Poglejmo statistiko:

    Krka (Slovenija): 12.000 zaposlenih
    Gorenje (Slovenija): 13. 000 zaposlenih
    Twitter: 2.300 zaposlenih (danes na borzi vreden 18MLRD$)
    Facebook: 4.600 zaposlenih
    Google: 46.000 zaposlenih
    Apple: 50.000 zaposlenih;

    Torej: največje (po tržni kapitalizaciji) tehnološko podjetje je po človeškem faktorju le 5x večje kot Krka.

    Makroekonomska težava, ki pa je po večini glasniki digitalnih tehnologij ne vidijo, je preprosta: kako zaposliti ljudi? V državah ki bodo imele 10%+ nezaposlenost digitalna podjetja tega ne bodo rešila. Ker so ekonomsko izrazito predatorska (poglejte samo Applove davnče mahinacije).

    In če se bo stanje tako visoke nezaposlenosti (in še posebej alarmantno visoke med mladimi) nadaljevalo, bo družba imela precej bolj kompleksne probleme. Digitalna tehnološka podjetja pa niso (žal) rešitev takih težav.

    OdgovoriIzbriši
  9. To kar pises je res, tech scena ne bo resila drzave. Lahko pa pomaga. Ce omenjas Gorenje je za ohranitev delovnih mest v Saleski dolini dobilo 30mio EUR posojil. 40mi EUR je Revoz dobil od Lahovnika za 1000 dodatnih delovnih mest za novo proizvodno linijo. Na drugi strani s podaljsevanjem studija umetno ustvarjamo nizko zaposlenost med mlajsimi od 30 let. Realna (ocena) je pa preko 50%.

    Poanta je v tem, da imamo vsaj nek segment, ki se samoorganizira kot podjetniki, pa ga v celoti ignoriramo. Marsikatero podjetje se ne bi preselilo v London, Paris ali kam drugam, ce bi imelo konkurencno okolje pri nas. Kljub temu je pa to najhitrejse rastoca panoga pri nas, pa je statisticno niti ne spremljamo in zato jo vsi odlocujoci ignorirajo.

    OdgovoriIzbriši
  10. Aleš; komenrar iz Pariza. Tukaj intenzivno minglam med raznoraznimi podjetniki in ne boš verjel -- glede na vsebino debat se mi zdi da sem v Sloveniji (država nič ne pomaga, preveč je birokracije, etc, etc.) Hecno ne :)

    OdgovoriIzbriši