ponedeljek, 16. julij 2012

NUK v digitalni družbi

Novi NUK je dobil novo podobo, vsaj na nivoju idejne rešitve. Razpis za arhitekturni natečaj je sicer korektno poudaril, da mora 'NUK razvijati svojo vlogo v hitro spreminjajočem se informacijskem svetu'. 

Moja kritika se nanaša na NUKovo poslanstvo v digitalni družbi. Ne morem se otresti občutka, da se sicer tega premisleka odgovorni ne izogibajo, hkrati ga pa tudi ne interalizirajo v projektu. Omogočanje brezžičnega omrežja in kapacitet za digitalno hrambo ni dovolj. 

Zadnji 'reset' projekta se je zgodil decembra 2009, ko je vlada naložila pripravo novega natečaja, predvsem tudi v luči novih razmer tehnološko informacijskega razvoja. Z drugimi besedami, svet se spreminja in tudi odgovorni so uvideli, da je po desetletjih načrtovanj potreben nov pogled na vseh skupaj. Po dobrih dveh letih smo ga dobili. A je moje, sicer neuko mnenje, da je nov pogled v luči  digitalnih izzivov, še preveč zamegljen. 

Zadnje statistike, ki jih imam na voljo so sicer ameriške, a so za ilustracijo povsem zadostne. Ena petina knjig se kupi le v elektronski obliki, prav tako vsak peti prebivalec prebere vsaj eno elektronsko knjigo. Število kupljenih e-knjig se podvoji vsako leto. V zadnjih dveh letih se je izrazito povečala dostopnost osebnih bralnih naprav, pa naj bodo to telefoni, tablični računalniki ali posebne naprave. Razumno je pričakovati, da bomo tudi pri nas deležni enakih trendov. Knjižnice in založniki začenjajo ponujati nove oblike izposoje e-oblik. 

In vendar me je presenetila javna objava v katerem se načrtuje monoliten objekt v centru Ljubljane, s 5000 m2 skladišnih prostorov. Razen redkih znanstvenikov, ki res preučujejo originale, povprečni bralec ne bo potreboval fizične knjige. Zato ne razumem zakaj se hrambo knjig leta 2012 pošilja v center mesta. Mar ne bi bilo bolje temeljito premisliti kako se lahko približamo bralcu, študentu, občanu v naslednjih 10 letih? Z velikim skladiščem knjig v centru pač ne. Mar ne bi bilo bolje vložiti denar v pospešeno digitalizacijo vseh gradiv, in to v formatu, ki bi na voljo bralcem preko spleta in sodobnih bralnikov (pa ne govorimo o okornih PDFjih, da ne bo pomote)?

Bi bilo hudo narobe, da bi obstoječe skladišne kapacitete iz stare lokacije NUKa in nove predvidene preselili npr. v Kočevje, ali pa na nekaj drugih lokacij?  Kakšna bi bila kapaciteta starega NUKa, če bi bil to prostor srečevanj in ne skladiše? Bi bila temeljita prenova dovolj?

Te ideje niso nove, tudi aktualni minister je argumentiral povsem enako stališče v svojem zapisu o NUK 2.0. Američani temeljito razmišljajo o tem, kako repozicionirati svoje knjižnice. Celo slavna New Yorška javna knjižnica seli svoje skladišče v New Jersey, ker se zavedajo, da je prihodnost digitalna. 
NUK bi moral v svojih prizadevanjih aktivno poiskati novo vlogo in načrte razvoja temu prilagoditi. Ni nobenega razloga, da ne bi bili prvi, ki bi našli nove rešitve za nacionalno knjižnico. Smo namreč eni redkih, ki imamo možnost postaviti nekaj čisto na novo in ne le predelovati staro. Čas za to je zdaj, čez dve leti ga ne bo več.

4 komentarji:

  1. no ampak danes knjižnica ni več zgolj skladišče knjig. v zadnjem desetletju, dveh, je pridobila veliko novih funkcij in je danes zares bolj prostor druženja, učenja, predavanj, delavnic, ipd., kot pa le skladišče knjig. zame osebno je KOŽ prototip knjižnice 2.0.

    z vidika digitalnih vsebin je pa že koncept knjižnice kot take že malce outdated, kajne? :)

    v mojih očeh je knjižnica predvsem prostor izmenjevanja znanj, kar bi morala tudi v prihodnosti še zasledovati

    OdgovoriIzbriši
  2. Se strinjam. Moj komentar se nanaša na skladiščni del in ne na vse. Je pa vseeno zaskrbljujoče pomanjkanje poguma in ambicij pri načrtovanju.

    OdgovoriIzbriši
  3. Odlično, morda z malo zamude. Ob objavi rezultatov natečaja 8.maja sem temo odprl na svojem FB, in razvil se je kar zanimiv flame war okrog psiholoških, tehnoloških in IP/založniških/pravnih aspektov papirnega in e-branja (link spodaj).
    Za moje pojme je slovenska stopnja malikovanja papirne knjige, še bolj pa nerazumevanja logike tehničnega napredka na splošno in v tem živem področju, zaskrbljujoča. V času zidave NUK 2 bo e-branje doživelo več za večino nepredstavljivih obratov, natečajna stroka pa v dokumentu obrazložitve omenja tehniko le v naslovu, kar je povedno do te mere, da bi si zaslužil takojšnjo razveljavitev. Ampak hej, doseži karkoli...
    https://www.facebook.com/david.potocnik/posts/379626528740865
    Stopnja e-branja v Sloveniji je sramotna (0% vs >50% prodaje v USA, 20% v UK), in zelo podpiram tvoja prizadevanja v tej smeri. Najprej pa bo treba diskreditirati staro gardo, ki se je nekako infiltrirala kot "thought leaders" na tem področju, njihov interes pa je strogo založniško konservativen.
    ...Skratka, bil sem zelo razkurjen in sem želel sem organizirati javen dogodek oz. debato, toda živim v tujini. Mogoče bi bil to dober naslednji korak?
    LP!

    OdgovoriIzbriši
  4. Pokomentiral bi odstavek s stavkom ..."Razumno je pričakovati, da bomo tudi pri nas deležni enakih trendov." ... , ki je v povezavi s kritika uporabe sredstev za 5000 m2 za skladiscenje.

    Ce se omejimo na izdajo e-knjig v slovenskem jeziku bi zgornjemu stavku kar kontriral ker:
    -Ni videti podobnih trendov ali statistik pri slovenskih zaloznikih, glede e-knjig. Razlogi so mogoce ocitni (ekonomije trga "malih" jezikov), v vsakem primeru je lokalna ponudba se dalec od ponudbe.
    -Slovenskega "Amazona" s ponudbo e-knjig v slovenscini, ce se ne motim, se zmeraj ni. Razlog zakaj ga ni, mi ni znan. Emka.si napoveduje nekaj ze dolgo casa, zgodilo se pa se ni.
    -Velikost trga je toliko majhna da so zaenkrat moznosti da bi pr. emka.si naredila svoj Kindle nicelni. Posebej, ker naprave tudi Amazon (pri tako veliki stevilki naprav) prodaja pod ceno. O branju knjig na drugih napravah se moje oci ne bodo strinjale. S sedanjo dostopno tehnologijo se casopis da prebrati na tablici, za knjigo pa obstajajo dobres sanse za poskodbe vida.

    Kar se tice digitalizacije knjig (v slovenskem jeziku) v NUKu pa nekaj ugotovitev in pomislekov:
    -Tehnicni pomislek je ali smo prepricani da je OCR za Slovenscino dovolj reliable? To sprasujem, ker se mi ne dozdeva da nekdo pri nas (ali na Hrvaskem, Srbiji, Bosni) ima tehologijo in QA mehanizme, ki zagotovijo 100% uspesnost OCRja za najbolj uporabljane fonte v kombinaciji z "nestandardnimi" črkami (pr. čšžćđ).
    -Pravni del. Pr. (intelektualne) pravice do digitalizacije ali urejenost pravic za digitalno izposojo.
    -Cena digitalizacije NUKa je, po mojem, veliko vecja od gradnje 5000 m2 v centru glavnega mesta. Ce bi to Slovenija delala sama bo ta cena se vecja od cene ponudnikov digitalizacije v tujini. To omenjam, ker se mi zdi da bo cena storitev digitalizacije zacela kmalu se hitreje padati. Pa se 5000 m2 se lahko spremeni namembnost, pr. v nove citalnice ali bodoce data centre za digitalno vsebino. Vse to pomeni pomeni da ne bo slo za "vrzen" denar za 5000m2 skladisc za knjige.
    ...


    Pa se zadnji komentar na ..." Smo namreč eni redkih, ki imamo možnost postaviti nekaj čisto na novo in ne le predelovati staro."...
    Cez 2 leti, ko bo novi NUK zgrajen, ali pa cez 5 , ko bo novi NUK zgrajen na podlagi nekih novih ugotovitev/resitev bomo vseeno morali predelovati staro. Predelovanje starega bo potrebno dokler ne bo nekdo znal napovedovati prihodnosti. Ce se enkrat ne odlocimo zgraditi novega NUKa se bo vedno najdlo nekaj za dodelati na projektu, kar ni bilo razvidno 2, 5 ali 10 let nazaj. Bodoci uporabniki pa bomo samo poslusali kako se politiki prerekajo.

    OdgovoriIzbriši