Podelili smo diplome novim inženirjem računalništva. Letos me je doletela ta čast, da so me s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani povabili naj spregovorim nekaj besed. To je seveda čast, ki doleti le redke in jo kot tako tudi doživljam. A je trenutek hotel, da se je to zgodilo ravno v času afer in protestov. In tudi zato je spoštovanje tradicije in znanja še toliko bolj pomembno. Nekaj udeležencev predlagalo, da govor, ki je bil namenjen le novim inženirjem delim z vsemi. Upam, da bo vsaj nekomu v kratek premislek. Pa lepe praznike vsem!
Spoštovani dekan, profesorji, inženirji in gostje. V čast mi je, da vas lahko pozdravim na podelitvi diplom Fakultete za računalništvo in informatiko. Novi inženirji danes tudi svečano prevzemate svoje pravice in dolžnosti kot diplomanti naše fakultete. Dovolite mi, da vam nekoliko predrzno, a dobronamerno namenim nekaj nasvetov za vašo karierno pot.
Pesnik Jose Marti je živel v 19. stoletju in še vedno velja za enega najvidnejših kubanskih intelektualcev. Napisal je čudovite pesmi in bil med drugim tudi avtor verzov iz katerih je nastala himna kubanske revolucije: Guantanamera.
A Jose Marti ni živel v času računalništva. Svoje verze je napisal s peresom in jih pretipkal na pisalni stroj. Novice je prebral v časopisu, klepetal o njih v kavarni ali gostilni. Svojim oddaljenim prijateljem je napisal pismo, fotografiral se je le ob svečanih priložnostih.
Verjetno ste že slišali za rek, da mora vsak človek napisati knjigo, posaditi drevo in vzogojiti otroka. Niste pa vedeli, da ga je zapisal Jose Marti.
Knjiga je v našem primeru simbol nečesa velikega, nečesa novega. Ne zadovoljite se z dolgočasnimi opravki, in sivimi službami. Razmislite kaj boste naredili velikega, kaj boste zapustili drugim. Nekaj na kar boste ponosni. Za računalnikarje je to lahko projekt, lahko je podjetje ali kaj tretjega. Pomembno je, da je nekaj na kar pogledaš od daleč in si na to ponosen. Pa ne zato, ker je projekt uspešen, ali ker si imel srečo, ali pa bil v pravem trenutku na pravem mestu, ampak zato ker si vložil v to ves svoj trud in znanje tistega časa in bi to naredil z veseljem še enkrat. Ker si naredil nekaj velikega.
Sam sem napisal knjigo. Knjigo sem pisal eno leto, v angleščini, in enkrat izračunal da sem vsako črko prebral desetkrat. Saj je zahtevala toliko revizij. Se je projekt splačal? Finančno seveda ne. Pa kljub vsemu po desetih letih še vedno s ponosom odprem poročilo, v katerim mi sporočajo koliko izvodov je bilo prodanih. In vsakič sem ponosen, da sem se tega lotil. To je moja knjiga, to je tisto, kar sem dal drugim. Poščite svojo, v kakršnikoli obliki že in pusite pečat.
Drevo je simbol življenja, ker se nenehno razvija in dviguje k nebu. In tako je tudi računalništvo. Naša naloga je, da se ves čas izpopolnjujemo, da poiščemo nove izzive, da gremo višje, nabolje. Učenje naj ne bo omejeno na tehnologijo. Naučite se novega jezika, pojdite na potovanje enkrat na leto. Kdaj ste bili nazadnje v narodnem ali mestnem muzeju? Poiščite stvari, ki vas zanimajo in postanite strokovnjak.
Drevesa so močnejša v gozdu, zato se povežite s sodelavci, z drugimi. Postanite del skupnosti. Vas zanima izobraževanje? Poiščite tiste, ki so najboljši in se jim pridružite. Vas zanima medicina? Sodelujte v projektih za eZdravje. Imate dovolj računalništva, ni problema, naučite se novega kitajsko. Znanja, ki ste jih dobili so korenine, a vaša naloga je, da jih zalivate. Osnova, ki ste jo pridobili je ena najboljših za katerokoli pot se odločite. Le na mestu ne ostanite.
Vzgojiti otroka je naša tretja naloga, ki nam jo je naložil Jose Marti pred več kot 100 leti. Otrok seveda pomeni naslednjo generacijo. V združenju Alumni želimo pomagati in vspodbuditi večji interes za računalniško inženirstvo. A računalništvo je mnogo širše kot programiranje. Še premnogo ljudi je iz računalništva izključeno. In velik del krivde leži tudi na naših ramenih. Računalništvno ni ekskluziven klub, je najbolj vključujoča znanost, kar jih poznamo, saj povezuje vse. Jedrski pospeševalniki ne bi delovali brez računalništva, avtomobili ne bi vozili, danes celo luči v tej dvorani ne gorijo brez računalnika.
Še en teden dni ni minilo, odkar smo gostili dogodek, kjer smo učili ženske programiranja. Prijavilo se je 600 udeleženk, saj se zavedajo, da potrebujejo znanja. A potrebujejo tudi našo pomoč. In javilo se je 40 mentorjev, računalnikarjev, tudi nekaj vaših učiteljev, ki so prosti vikend preživeli tako, da so druge učili programiranja.
V Sloveniji imamo še vedno 90% starejših od 65 let, ki niso online, ki ne uporabljajo računalnika. In tudi to so naši digitalni otroci, ki jih je potrebno vzgojiti. In vaša naloga, spoštovani inženirji računalništva, je da s svojim znanjem, časom in odnosom vzgojite svoje virtualne otroke. Torej tiste, ki jim boste pomagali, da uporabijo računalnike in dosežke, ki jih prinaša računalniška znanost, in jim bodo izboljšala življenja.
Za konec pa še kratek nasvet. Danes je vaš dan, uporabite ga modro, naredite nekaj posebnega. Veselite se s prijatelji in bližnjimi, kupite si darilo. Starše peljite na kavo, pivo ali kosilo. Tudi zaradi njih ste dosegli, kar ste. Zapomnite si dan, ko ste postali inženirji računalništva.
Čestitam vam iz vsega srca!
Po izrednem uspehu RailsGirls konec lanskega leta, se dogodek vrača v Slovenijo. Naslednji dogodek bo 2.marca na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Dekan in vodstvo so prijazno sprejeli pobudo, odprli vrata fakultete in ponudili pomoč. Pridružila se je tudi uigrana organizatorska ekipa z Aljo in Živo na čelu in prepričan sem, da bo dogodek zopet odličen.
