ponedeljek, 11. maj 2015

Davčne blagajne in konkurenčnost startupov

Prejšnji teden je Vlada sprejela predlog Zakona o davčnem potrjevanju računov,  ki je dober primer dobronamernega boja proti sivi ekonomiji, a nerodnega vplivanja na konkurenčnost mladih tehnoloških podjetij.

V vladnem gradivu so posledice, stroški, namen in prednosti  obširno opisani in povsem korektno povzeti. A kot je opozorilo že nekaj mlajših podjetnikov je težava v dokaj neposrečeni definiciji poslovanja z gotovino. Četrta alineja drugega člena pravi:
»plačilo z gotovino« je plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, druge načine plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in druge podobne načine plačila;

Sicer precej nerodno definirano, a žal to pomeni, da bodo gotovino interpertirali kot vse razen neposrednih nakazil na transakcijski račun. MF v obrazložitvi predloga pravi:
Definiciji »računov pri gotovinskem poslovanju« in »plačila z gotovino« za izvajanje tega zakona sta skladni z definicijama obeh izrazov v Pravilniku o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov (Uradni list RS, št. 2/2015) za izvajanje 31.a člena ZDavP-2 in zajemata račune, izdane za dobavo blaga in storitev, ki so deloma ali v celoti plačani z gotovino – ta pa vključuje bankovce in kovance, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, plačilne kartice, čeke in druge načine plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev.

Vpliv predloga zakona (če tak obstane) na poslovanje nove ekonomije, poenostavljeno - startupov, bo precejšen.

Velika večina teh podjetji ne posluje z gotovino, vsaj ne tako kot jo vsi razumemo, prejema pa plačila preko kreditnih kartic ali drugih plačilnih posrednikov, npr. PayPal. Prodajanje storitev ali izdelkov v ZDA in drugam, še posebej v majhnih zneskih, je pogosto cenejše in hitrejše kot preko bančnih transakcij. Kupec, ki enkrat na mesec plača 10 USD, tega ne bo naredil preko mednarodne bančne transakcije, bo pa to izvedel s kredino kartico. Po definiciji MF bo to po novem potrebno izvesti preko davčne blagajne.

Druga pomembna lastnost startupov je, da za svoje poslovanja pogosto uporabljajo enega od svetovnih servisov za upravljanje poslovanja in spletne trgovine. Verjetnost, da bi kakšen od ponudnikov, ki zdaj omogoča vsem tem startupom izdajanje računov izvedel neposredno elektronsko povezavo s FURS je majhna, ali skoraj nična. Torej edina legalna možnost za startup, ki želi imeti svoje poslovanje avtomatizirano bo, da zavrže obstoječe rešitve in si pridobil davčno blagajno enega od slovenskih ponudnikov, ki pa niso prilagojene za poslovanje preko spleta, še manj pa za mednarodno poslovanje. To so blagajne razvite za delo v trgovini ali za točilnim pultom. MF predlaga prehodno obdobje v katerem je možno namesto davčne blagajne uporabljati vezano knjigo računov. Verjetno ni potrebno razglabljati, zakaj je to za delo z mednarodnimi  in online kupci neuporabno.

Tretja težava je čisto operativna. Namreč, ko kupec naroči storitev slovenskega startupa, za katero plačuje nekaj dolarjev na mesec, je svetovni standard zelo enostaven. Startup zaračuna storitev, potem pošlje račun kupcu. Po novem, bo potrebno zaračunavanje integrirati s FURSom, saj bo potrebno na račun napisati enkratno identifikacijsko oznako računa. Tehnično je to izjemo zahtevno, če ne nemogoče, oz izključuje vse velike ponudnike plačilnih storitev. Del postopka plačila namreč ni v rokah prodajalca, ampak posrednika. Račun pa je potrebno izdati kupcu s strani prodajalca.

Če bo definicija gotovine ostala kot je predlagana, bo Zakon o davčnem potrjevanju računov imel precejšnje gospodarske posledice. Namreč je eden od primerov, ko se država vmeša v sam prodajni proces v času prodaje in ne v času računovodenja. Podjetja so navajena, da je računovodstvo tisti del poslovanja, kjer se je potrebno prilagoditi državi in pripraviti poročanje kot ga zahteva lokalna zakonodaja. Relativno redko je, ko država predpiše poročanje v drugi funkciji poslovanja.

To pomeni, da  bodo z naslednjim letom naenkrat postali neuporabni vsi programski paketi, ki ne bodo posebej prilagojeni za delo s slovenskim FURSom. Večina startupov uporablja neslovenske rešitve, ker imajo pač tuje kupce in poslujejo po svetu.

Posledica, ki jo je MF spregledalo v svoje obrazložitvi delovnega gradiva bo, da bodo startupi, ki zdaj poslujejo iz Slovenije in večinoma prodajajo v tujino, zelo verjetno prenesla svoje poslovanje v tujino. Prilagoditev programske opreme namreč ni enostaven zalogaj, če ga delaš sam, če pa uporabljaš tujo programsko opremo za vodenje poslovanja, pa ni verjetno pričakovati, da bodo ponudniki zaradi slovenskega FURS prilagodili programsko opremo samo za to, da bodo lahko njihove stranke izdajale račune iz Slovenije. Bistveno enostavneje bo vspostaviti podjetje v Londonu ali Dunaju in poslovati preko njega.

Vlada RS se ne zaveda, da se konkurenčnost mednarodnega poslovanja za mala podjetja bistveno spremenila v zadnjih 5 letih. Startupi že danes uporabljajo tujo programsko opremo in večino svojih poslov ustvarijo na tujih trgih. Kot taki morajo poslovati konkurenčno in bolje kot drugi, saj naslavljajo iste, mednarodne kupce.

Slovenski startupi ne ustvarjajo sive ekonomije, saj ne morejo poslovati z gotovino, vse transakcije izvedejo preko negotovinskih sredstev, torej kreditnih kartic ali drugih posrednikov. Vse te transakcije so že danes sledljive in se jih ne da izbrisati ali spreminjati. Gotovine pa sploh ne vidijo.

Če predlagana definicija poslovanja z gotovino ostane, bo pomenilo, da v očeh FURS mlada slovenska mednarodna podjetja padejo v isti koš kot vsak lokal, obrtnik ali frizer, ki gotovinsko posluje. In da bodo morali dokazovati legalnost svojega poslovanja na enak način. Rešitev bi bila zelo enostavna in namen zakona dosežen, če bi kot "gotovino" predlog zakona opredelil tisto, kar tudi pogovorno razumemo kot gotovino. Tako pa je predlog zakona to razširil še na kup drugih plačilnih sredstev, ki pa sledljivost že imajo, in bo tako le podvojena.

Posledica bo, da ta podjetja ne bodo več slovenska, ampak samo še mednarodna, DDV bo ostal v Londonu ali Dunaju, in zopet se bomo pogovarjali o novem valu bega možganov. A tokrat ne le brezupnih mladih, ki iščejo službe, ampak uspešnih podjetnikov, ki ne iščejo davčne oaze ampak le konkurenčno okolje.

10 komentarjev:

  1. Plačilo s kreditno kartico, ali s PayPal-om sploh ni treba šteti, kot plačilo z gotovino, ker celoten znesem (zmanjšan za provizije plačilnih procesorjev) pride direktno na TRR podjetja (za kartično poslovanje) ali ko se naredi prenos na bančni račun (za PayPal). Celotna evidenca denarnega toka obstaja.

    Glede na to da smo pri odpiranju PayPal naloga in naloga za procesiranje kreditnih kartic morali, poleg vseh dokumentov (osebnih in za podjetje) poslati skoraj medicinski izvid o krvni skupini in da vse podatke ima ZDA administracija, finančne inštitucije in banke in da se ti podatki lahko v sedanjem svetu enostavno izmenjujejo, ne vem zakaj tukaj izmišljuje toplo vodo, namesto da poenostavnijo življenje. Povsod po svetu je trend da čim bolj sprostiš birokratske ovire za mala, tehnološki napredna podjetja. Ja, verjetno se bodo podjetja selila (mogoče skupaj z družinami) če bo to šlo skozi.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Zakaj se to dogaja? Ker tisti, ki pišejo zakonodajo, nimajo pojma o spletu in spletnem poslovanju (pa tudi poslovanju nasploh, ker so ponavadi celo življenje zaposleni v javni upravi in vsak mesec dobijo zagarantirano plačo). Podobno je bilo tudi z novo EU DDV zakonodajo glede prodaje elektronskih izdelkov, ki se je izkazala za totalno neživljenjska za majhna podjetja in jo ogromna večina takšnih podjetij enostavno ignorira (ali pa sploh ne ve za kaj se gre).

      Vglavnem, povečujemo si konkurenčnost. Medtem pa Kitajci lepo prodajajo robo po celotnem spletu/svetu in jih en drek briga za naše PayPal/kreditne kartice-"gotovinsko" poslovanje.

      Izbriši
    2. Tisti, ki pišejo zakone vedo še predobro, zakaj se gre.

      Poznam kup ljudi, ki prodajajo preko spleta, imajo odprte predplačniške Mastercarde in za njih Republika Slovenija ne ve in bi za njih zelo rada vedela.

      Tu so cele generacije mladih, ki jih briga za davčne in druge blagajne.

      Seveda lahko firma ali fizična oseba odpre račun v tujini in plačila s kartic gredo kar lepo tja.
      Vendar pa ti zakonopisci ne razumejo, da mora biti država prijazna . Zakaj pa avstrijski gostilničar sredi brunarice, brez Interneta lepo prijavi vse in ima urejeno poslovanje? Ker je odnos z državo dvosmerna cesta in ker je jasno, da če država sprejema neživljenske zakone, se lahko slikajo.

      Rešitev za ta problem je odprtje firme v Avstriji ali na Slovaškem.

      Izbriši
    3. Ta rešitev z odprtjem v tujini zveni lepo, vendar ne vem kako enostavno jo je izpeljati. Že pri samem odprtju PayPal prodajnega računa je bilo kar nekaj birokracije in PayPalove samovolje. Poleg tega zahtevajo dokazilo o rezidenčnosti, seliti pa se ne nameravam. Meni se za moje zneske prodaje ne izplača zapravljati toliko energije. Zelo rad bi plačeval davke tukaj v Sloveniji, če bodo državni organi vsaj malo bolj odprti in fleksibilni do "nestandardnih" oblik prodaje.

      Poleg tega pa npr. Avstrija (in tudi celotna EU) planira ukiniti bančno tajnost, torej je samo vprašanje časa, kdaj bodo takšne špekulacije onemogočene (pa še možno, da bo FURS slovenskim davčnim rezidentom potem pošiljal kazni za 5-10 let nazaj).

      Glede tvojega komentarja o tem, da zelo dobro vedo, kaj počnejo, pa bi rekel, da če malo prebereš ta njihov dokument, vidiš da v bistvu ne razumejo zakaj se gre - npr. omenjajo registracijo prodajnih mest, kot da obstajajo samo fizična prodajna mesta (ne pa npr. kakšna virtualna mašina, ki deluje v hosting centru v ZDA in ki je itak nedosegljiva dacarjem). Ukvarjajo se s takšnimi brezveznimi izjemami, kot je prodaja na letalu (koliko letal sploh premoremo v Sloveniji in kako dolgo še?), namesto, da bi bolj eksplicitno pokrili področje poslovanja na spletu.

      Izbriši
  2. No, kdor že danes prodaja informacijske sisteme na Hrvaško in Srbijo, mora imeti te rešitve narejene že več kot 2 leti. Tako da ni čisto res, da v Sloveniji ni takih rešitev.

    Enako bi moralo veljati za Paypal, čeprav se strinjam, da je malo nenavadno, da se paypal in podobni tretirajo kot gotovinsko plačilo, ni pa to bistven problem, kolikor je meni znano

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Informatizacija je potrebna in koristna, dokler poenostavlja poslovanje. Zdaj pa smo prišli do točke, ko država firme nadleguje.

      Imam firmo 20 let in dejansko ni druge, kot iti na tuje. Rezultat tega nadlegovanja bo še bolj negativen, kot si ti iz Slovenistana sploh predstavljajo.

      Izbriši
  3. Kako drugi, ki poslujete s PayPalom urejate withdrawal? Na kreditno kartico, max 500 E na dan, ali obstaja že kak način, da se dobi nakazilo direktno na bančni račun, brez omejitev?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Jaz še vedno samo z nakazilom 500 EUR, druge opcije mi PayPal ne nudi. Pa še A-banka me potem obere za 10 EUR za vsako nakazilo (2% zneska). Ne vem pa kakšna provizija je pri drugih bankah.

      Idealno bi bilo, če bi imel njihov MasterCard (tako, kot ponuja Skrill), vendar ga PayPal ne ponuja uporabnikom izven ZDA in UK (kolikor vem).

      Izbriši
  4. Na to problematiko, je bilo zastavljeno vprašanje in sedaj smo dobili tudi uradni odgovor ministerstva za finance.

    http://www.stopbirokraciji.si/komentar/?id=562

    OdgovoriIzbriši
  5. Odgovor ministerstva za finance: http://www.stopbirokraciji.si/komentar/?id=562

    OdgovoriIzbriši