Včeraj je Evropski parlament sprejel uredbo, po kateri je internetna nevtralnost v Evropi ogrožena. O tem poročajo vsi svetovni mediji. V nasprotju z zagovorniki Uredbe praktično nobeden ne govori o odpravi gostovanja v tujih omrežjih. Za podpornike Uredbe je to eden glavnih argumentov.
Evropa pač deluje na kompromisih in bilo bi veliko presenečenje, če uredba ne bi bila sprejeta. Kljub temu mislim, da slaba. To mi je prejšnji teden neformalno potrdil tudi visoki uradnik Evropske komisije in že napovedal revizijo v dveh do treh letih. Pred sprejemom sem tudi sam pozval evropske poslance in javnost naj se aktivno vključijo v dogajanje, saj je bilo eno ključnih sporočil, da se o internetni nevtralnosti začne govoriti. In se je.
V Sloveniji se je precej aktivno razvila kampanija pod oznako #resimoNET, ki je osveščala o slabostih kmalu veljavne uredbe. Kampanije na drugi strani ni bilo. Razen enega zapisa o definiciji internetne nevtralnosti, nisem zasledil okroglih miz, izjav ali česarkoli podobnega. Podporniki Uredbe so bili tiho in čakali, da glasovalni stroj naredi svoje. Kljub pozivom GZS in druge organizacije niso povedale svojega stališča. RTV Slovenija in drugi mediji so tej temi naklonili kar nekaj pozornosti in kolikor vem, so imeli težave pridobiti sogovornike, ki so uredbo podpirali in bi o tem javno spregovorili.
Zgodba z Uredbo je razgalila bedo znanja in debate o digitalni družbi med odločevalci. V parlamentu je bilo na razpravi 50 poslancev od 750. Večina razpravljalcev je govorila o odpravi gostovanja kot velikem dosežku. Še celo edini slovenski poslanec Lojze Peterle, ki je glasoval za Uredbo, in je bil hkrati edini, ki se na pozive za komentar tudi ni odzival v času pred glasovanjem, je objavil zapis, da je to velika zmaga Evrope. Na srečo so ostali slovenski poslanci glasovali v skladu z stališčem Slovenije, da ja Uredba škodljiva v taki obliki.
Dobra stran zgodbe je, da se je o tem govorilo veliko. Interesirana javnost se je zganila in aktivno sporočala poslancem in širše, kaj si o tem misli. Tu je bila kampanija za internetno nevtralnost svetel primer kako demokracija v 21.stoletju lahko deluje. Želel bi si, da je pri vsaki od pomembnih odločitev javnost tako vključena.
A zdaj je pomembno kako naprej. Ta bitka je za nasprotnike Uredbe izgubljena. A pomembno je, da se o teh stvareh tehtno in argumentirano govori. Osebni napadi na aktiviste so pod nivojem in bi morali biti že zdavnaj preseženi. So predvsem v sramoto tistim, ki jih izustijo. Si pa zelo želim, da se diskusija nadaljuje argumentirano in odprto o vsebini.
Lepota interneta je, da je kot tehnologija bil razvit tako, da preživi marsikatero težavo. Internet in njegove vsebine bodo preživele in našle pot, vprašanje je le za kakšno ceno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar