sreda, 28. oktober 2015

O padcu internetne nevtralnosti

Včeraj je Evropski parlament sprejel uredbo, po kateri je internetna nevtralnost v Evropi ogrožena. O tem poročajo vsi svetovni mediji. V nasprotju z zagovorniki Uredbe praktično nobeden ne govori o odpravi gostovanja v tujih omrežjih. Za podpornike Uredbe je to eden glavnih argumentov.

Evropa pač deluje na kompromisih in bilo bi veliko presenečenje, če uredba ne bi bila sprejeta. Kljub temu mislim, da slaba. To mi je prejšnji teden neformalno potrdil tudi visoki uradnik Evropske komisije in že napovedal revizijo v dveh do treh letih. Pred sprejemom sem tudi sam pozval evropske poslance in javnost naj se aktivno vključijo v dogajanje, saj je bilo eno ključnih sporočil, da se o internetni nevtralnosti začne govoriti. In se je.

V Sloveniji se je precej aktivno razvila kampanija pod oznako #resimoNET, ki je osveščala o slabostih kmalu veljavne uredbe. Kampanije na drugi strani ni bilo. Razen enega zapisa o definiciji internetne nevtralnosti, nisem zasledil okroglih miz, izjav ali česarkoli podobnega. Podporniki Uredbe so bili tiho in čakali, da glasovalni stroj naredi svoje. Kljub pozivom GZS in druge organizacije niso povedale svojega stališča. RTV Slovenija in drugi mediji so tej temi naklonili kar nekaj pozornosti in kolikor vem, so imeli težave pridobiti sogovornike, ki so uredbo podpirali in bi o tem javno spregovorili.

Zgodba z Uredbo je razgalila bedo znanja in debate o digitalni družbi med odločevalci. V parlamentu je bilo na razpravi 50 poslancev od 750. Večina razpravljalcev je govorila o odpravi gostovanja kot velikem dosežku. Še celo edini slovenski poslanec Lojze Peterle, ki je glasoval za Uredbo, in je bil hkrati edini, ki se na pozive za komentar tudi ni odzival v času pred glasovanjem, je objavil zapis, da je to velika zmaga Evrope. Na srečo so ostali slovenski poslanci glasovali v skladu z stališčem Slovenije, da ja Uredba škodljiva v taki obliki.

Dobra stran zgodbe je, da se je o tem govorilo veliko. Interesirana javnost se je zganila in aktivno sporočala poslancem in širše, kaj si o tem misli. Tu je bila kampanija za internetno nevtralnost svetel primer kako demokracija v 21.stoletju lahko deluje. Želel bi si, da je pri vsaki od pomembnih odločitev javnost tako vključena.

A zdaj je pomembno kako naprej. Ta bitka je za nasprotnike Uredbe izgubljena. A pomembno je, da se o teh stvareh tehtno in argumentirano govori. Osebni napadi na aktiviste so pod nivojem in bi morali biti že zdavnaj preseženi. So predvsem v sramoto tistim, ki jih izustijo. Si pa zelo želim, da se diskusija nadaljuje argumentirano in odprto o vsebini.

Lepota interneta je, da je kot tehnologija bil razvit tako, da preživi marsikatero težavo. Internet in njegove vsebine bodo preživele in našle pot, vprašanje je le za kakšno ceno.

petek, 09. oktober 2015

Nevtralnost interneta v EU je na preizkušnji

Nevtralnost interneta je eno najpomembnejših načel sodobne družbe. Zagotavlja, da imamo vsi enak dostop do digitalnih vsebin. Preprečuje velikim, da bi izrinili male ponudnike s trga digitalnih storitev. Ali kot ga definira slovenski zakon:

"Nevtralnost interneta je načelo, po katerem se vsak internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnava enakovredno, to je neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije.."

Ko internetne nevtralnosti ni, se lahko zgodi, da učenci ne bodo več mogli brskati po internetu prosto, ampak bodo videli le vsebine največjih založnikov. Slovenska podjetja ne bodo mogla konkurirati svetovnim ponudnikom. Politični medij enega pola bi lahko izrinil tiste z drugega z blokado.  Internet dostop za vse bo dražji! 

Si tega res želimo?

Nevtralnost interneta v Evropi je na preizkušnji. Pred letom dni sem pisal evropskim poslancem, ko se je o direktivi za enotni telekomunikacijski trg odločalo prvič. Takrat je družbeni apel mnogih skupin zalegel in poslanci so sprejel zelo dobro besedilo, ki bi zagotovilo svobodo digitalne besede. 

A parlamentarna procedura zahteva več korakov in industrija telekomov je uspela v letu dni povsem sprememeniti besedilo, ki bo po novem uredba, torej obvezujoča tudi za Slovenijo in celo Evropo. In to besedilo omogoča telekomom, torej tistim ki upravljajo z digitalnimi omrežji, da omejujejo in prodajajo svoje kapaciteta glede na vsebino in ne glede na kapacitete. 

To je tako, kot če bi DARS imel pravico, da rdečim avtomobilom omogoči, da lahko vozijo s polno hitrostjo po odstavnem pasu, ali pa da se vsi, ki za to doplačajo lahko vozijo po avtocesti prednostno, drugi se jim morajo pa umikati.  

Slovenci smo lahko glede teh vprašanj lahko ponosni! Slovenija je poleg Nizozemske bila prva, ki je uzakonila nevtralnost interneta v svoji zakonodaji. Zavezanost Slovenije svobodi na internetu je vlada RS potrdila in besedilo, ki gre v parlament, skupaj z Nizozemsko v Svetu EU zavrnila! A je bila preglasovana s strani drugih članic. 

Zato je pomembno, da se nas čimveč zavzame za nevtralnost interneta. Pozivam vse, da podprejo akcijo Rešimo Net!, se poučijo o tem kaj internetna nevtralnost je,  razširijo vest o nujnosti problema na socialnih omrežjih (#resimoNET) in pišejo evropskim poslancem

V četrtek, 27.10.2015 bo Evropski parlament glasoval o končni obliki Uredbe. Če bo sprejeta taka kot je predlagana, bo z nevtralnostjo interneta v Evropski uniji konec.  

Zato je nujno, da evropski poslanci Uredbo zavrnejo in s tem sporočijo Komisiji in Svetu, da podpirajo nevtralnost interneta.